Melita Zajc

Identiteta v dobi računalnikov

Ali androidi sanjajo električne ovce vpraša Philip K. Dick v svojem romanu iz leta 1968, na osnovi katerega Ridley Scott posname kultni film Iztrebljevalec (Blade Runner 1982). Obe deli sta oblikovali popularno predstavo o nevarnostih prevlade računalniških tehnologij. Govorita o situaciji, ko so se stroji tako zelo prilagodili ljudem, da razliko med njimi prepoznajo samo posebni strokovnjaki, iztrebljevalci. Problem nastopi, ko se izkaže, da je tudi ženska, v katero se zaljubi Deckard, najboljši med njimi, replikant. Že režiserjeva različica filma vprašanje, kaj pomeni biti človek, ponese za korak dlje, saj da slutiti, da je replikant sam Deckard. Danes je takorekoč vsa kultura digitalna, vprašanje, kaj pomeni biti človek pa je postavljeno na glavo. Postopki identifikacije, ki so od izuma fotografije dalje vse bolj domena tehnologij, so z biometričnimi metodami povsem v rokah strojev. Kako prepoznati stroj ni več problem, pač pa je prepoznanje ljudi v rokah strojev. Kaj to pomeni za identiteto človeka, na to ne umetnost in ne znanost še nimata odgovora.

Melita Zajc je ustvarjalka in raziskovalka medijev. Bila je novinarka in kolumnistka, urednica kulture na Radiu študent in na Mladini, odgovorna urednica Kulturnih in umetniških programov na TV Slovenija. Je avtorica filmov in dokumentarcev (Dalekozor, RTV Slovenija 1993), knjig Nevidna vez (ZPS Ljubljana 1995), Tehnologije in družbe (ISH, 2000) in Digitalne podobe (ISH, 2005) ter več zbornikov in številnih znanstvenih člankov. Je sodelavka revije KINO!, docentka za antropologijo vsakdanjega življenja in predavateljica na Inštitutu za medijske komunikacije Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.