Martin Bricelj - MOTA
POSTANI ROBOT ZA EN DAN!
/interaktivni socialni eksperiment/
O PROJEKTU
Projekt Public Avatar raziskuje učinke interneta in tehnologijje mobilne komunikacije na naše dojemanje identitete in družbe. Raziskuje vedno manjši razmak med t. i. realnostjo in t. i. virtualnostjo, prelom med digitalnim in fizičnim, ki mu pravimo virtualna realnost. Public Avatar popelje koncept resničnostne televizije do ekstremov, saj vsakomur, ki ima internetni dostop omogoča sodelovanje v tem radikalnem eksperimentu iz katerekoli točke na svetu. Z neprenehnim odzivanjem občinstva, bo Public Avatar postal provokativna živa instalacija, v kateri se bodo neprestano bojevala polja identitete, jaza in drugega in v kateri se bo konflikt med etičnostjo in kapitalizmom izigraval na najpreprostejši ravni.
KAKO IGRAM?
Public Avatar bo na voljo ob posebnih dogodkih preko strani www.public-avatar.com, kjer bodo dogodki tudi pravočasno napovedani.
Za igranje potrebujete računalnik in internetno povezavo. V času delovanja Public Avatarja uporabniki obiščejo stran www.public-avatar.com, kjer se vpišejo. Vpisane uporabnike sistem razvrsti v čakalno vrsto. Ko pride uporabnik na vrsto, pošilja avatarju preproste ukaze (npr. 'zavij' + 'levo', 'reci' + 'prosim'), ki jih avatar po lastni presoji izvaja. Uporabniki bodo preko živega prenosa ves čas spremljali, kaj se avatarju dogaja. Čeprav mu lahko ukažejo karkoli, je le od avatarja odvisno, katere ukaze bo izpolnil in katere ne.
KAJ JE AVATAR?
Ideja izhaja iz preprostega koncepta avtarja, ki sega že v leto 1985, ko se je pojavil v igri Ultima, kasneje pa ga je populariziral Neal Stephenson v romanu Snow Crash (1992). Prav v tem romanu se je pojavil tudi termin metaverse, ki pomeni tridimenzionalno različico virtualne realnosti na internetu.
Avatar je virtualno telo oziroma virtualna simulacija človeškega bitja na medmrežju. Milijoni uporabnikov uporabljajo to simulacijo za druženje, učenje, delo, zabavo, stvari, ki jih počnejo v vsakdanjem življenju, istočasno pa jim omogoča še mnoge možnosti, ki jih v realnem življenju ne morejo početi. Public Avatar bo poskus prenosa te virtualne realnosti v realen prostor z realnimi ljudmi, v katerih bodo digitalni poligoni in piksli zamenjani z realnimi lokacijami. Public Avatar ne bo zasebno, temveč javno telo, ki se bo ravnalo po navodilih kogarkoli.
OZADJE
Public Avatar bo opozarjal na vprašanje virtualnega življenja, ki ga vzporedno z realnim ali celo v večji meri že živi nekaj milijonov ljudi. Public Avatar bo nudil zanimivo rešitev, s katero bo sklenjen krog realnosti − virtualnosti. Opozarjal bo na percepcijo realnosti tistih, ki vzporedno veliko časa preživijo v virtualnih svetovih. Izpostavil bo vprašanje etičnosti in etičnih kodeksov, ki jih sprejmemo v virtualnem svetu. Vzporejal bo proces odločitve in želje v obeh svetovih. Public Avatar pa bo tudi zanimiva platforma za raziskavo teh vprašanj v situaciji, kjer iz virtualnega sveta, v katerem veljajo pravila virtualnosti, lahko vplivamo na realne osebe. Public Avatar zabrisuje meje med virtualnim in realnim ter uvaja nov pojem realne virtualnosti, torej pojem, ki je bil doslej rabljen predvsem v zvezi s simulacijami vojaških treningov.
Public Avatar redefinira pojem avatarja, saj ga naredi za skupinsko javno telo. Istočasno se poigrava s koncepti realnosti, simulacije, igre.
KAKO DELUJE?
Prostovoljec je opremljen z WI FI adapterjem in ima na glavi montirano kamero z mikrofonom, s čimer omogoča video in zvočni prenos svojega okolja preko interneta v realnem času. Public Avatar se potem giblje na izbrani lokaciji, kjer pričakuje prve ukaze uporabnikov PA internetne strani.
Uporabniki te strani bodo lahko pošiljali ukaze Public Avatarju s storitvijo instant text messaging. Public Avatar bo sam presojal, katere naloge bo sprejel in katerih ne. Testni subjekt bo moral vsakič pretehtati razloge za in proti in njegova odločitev bo zadnja. Rezultati eksperimenta so nepredvidljivi, a ravno to je tisto, kar nas pri projektu najbolj zanima.
Avtorji projekta: Martin B. Bricelj, Martin Wheeler, Slavko Glamočanin
Martin Baraga Bricelj je medijski umetnik in kulturni aktivist. Kot soustanovitelj CodeSign Artworks, studia za Vizualno KomuniAkcijo, in multimedijskega društva Code.Ep. organizira avdiovizualne dogodke in razstave doma in v tujini. Razstavljal je že v mnogih galerijah in prostorih po vsem svetu: ICA v Londonu, Sonar v Barceloni, Columbia University v New Yorku, Centro cultural Recoleta v Buenos Airesu, Kunsthaus Graz, Kaapelithas v Helsinkih, Museums Quartier na Dunaju idr. O njegovih delih so pisali in jih izdajali pri boingboing.net, Pecha Kucha, the New York Art magazine, Harper Collins, El Pais, Actar, Mladini idr.
Je direktor ljubljanskega Festivala pomladi (festival elektronske glasbe in vizualnih umetnosti na prostem), ustanovil pa je tudi pobudo MOTA − Museum of Transitory Art, prvi rezidenčni prostor za tuje umetnike, kustose in kulturne delavce v Ljubljani.
Martin Wheeler je oblikovalec iger, elektronski glasbenik in eden od izvirnih 'računalniških frikov' – svojo prvo igrico je objavil leta 1984 pri štirinajstih letih. Pri šestnajstih je začel delati kot oblikovalec za Virgin Games in razvil več kot 25 iger na sistemih PC, SNES in Nintendo Game Boy. Leta 2003 je pričel z novo kariero v elektronski glasbi in izdal svoj prvi single pod imenom Vector Lovers pri založbi Glasgow label, ki se je pozneje istega leta preimenovala v Soma Records. Odtlej je posnel tri albume in v živo nastopil na prizoriščih in festivalih po vsej Evropi, med njimi Fabric (London), Arena Berlin, The Loft (Barcelona) in Syncfest (Atene). Kot producent in remikser je sodeloval z umetniki, kot so Ladytron, Slam, Husky Rescue, Tim Wright, Alex Smoke, My Robot Friend, pred kratkim pa tudi kot producent albuma Traceyja Thorna Out of the Woods, ki je izšel marca 2007. Njegov najnovejši projekt je softverski sintesajzer − DR1 Dr. Drone (www.drdrone.com). Martin večino svojega časa posveča snemanjem v domačem Berlinu, kjer živi z ženo in dvema otrokoma nad staro trgovino z radijsko opremo v predelu Kreuzberg.
Slavko Glamočanin je svojo pot začel v računalniški 'demosceni', kjer je v glavnem ustvarjal glasbo. Nadaljeval je z organizacijo demo zabav, predvsem drum in bass elektronike. Takrat je produciral mnogo CD-jev (organizacija/mediji/promocija) pri založbi Monkibo, ki je med drugim izdala prvo slovensko breakbeat kompilacijo 'Monkorama', ki je vsebovala tudi njegove stvaritve. Ukvarjal se je s programiranjem in raziskovanjem medijev, zaradi česar je ustvaril programsko platformo 'naprava' in pri različnih projektih kot manipulator video vira/učinka sodeloval z Nevenom Kordo. Ob tem je občasno VJ-jal na zabavah. Pozneje se je lotil interaktivnih projektov (Play VJ, virtualno smučanje, ping pong), ki so bili odmevni v javnosti.
